Naj gospodarstvenik leta 2019

Skrb za življenja vredno okolje je temelj in vodilo vašega podjetja. Leta 1990 ste kot prvo podjetje v nekdanji Jugoslaviji v Lenartu pričelo uvajati ločeno zbiranje odpadkov. Slovenijo radi promoviramo kot zeleno državo, a velikokrat se sliši tudi kritične glasove o raznih, okolju ne najbolj prijaznih projektih. Kako »zeleno« vi vidite Slovenijo?

»V devetdesetih letih so bili gozdovi in druge površine veliko bolj polni številnih črnih odlagališč. »Kultura varovanja okolja« je bila na bistveno slabšem nivoju, kot je danes. Slovenija je  zadnjih letih, lahko bi rekli celo desetletjih, zelo napredovala na področju varovanja in zaščite okolja. Kljub kritikam lahko vsi tisti, ki veliko potujejo, enoglasno pritrdijo, da je Slovenija še zmeraj zelo zelena in urejena država. K temu pa prispeva več dejavnikov. Po eni strani posamezniki, ki smo z vse večjo ozaveščenostjo ponotranjili ta čut za skrb za okolje, ter številni iniciative, kot je recimo projekt Očistimo Slovenijo, ki s svojim zanosom zelo pripomorejo k zavedanju posameznikov o pomenu varovanja okolja. Nato so tukaj še podjetja, ki z nenehnim razvojem tako svojih storitev kot načina dela skrbijo, da je Slovenija po storitvah, ki delujejo z namenom varovanja in zaščite okolja, marsikje na prvem mestu.«

Kaj bi lahko z inovativnimi okoljskimi in drugimi prijemi še lahko dosegli?

»Dosegli bi lahko še marsikaj. Kljub temu, da smo na tem področju že zelo dobri, imamo države, kot sta recimo Avstrija in Nemčija, po katerih lahko vzamemo marsikateri primer dobre prakse. Lahko bi uvedli recimo bolj pravičen način zaračunavanja odvoza odpadkov. Digitalizacija dandanes nam omogoča tudi, da določimo vrsto in količino odpadkov, ter optimiramo celotni sistem ravnanja z odpadki, v smislu odvoza. Nato lahko uvedemo tudi nove načina zbiranja odpadkov in gremo vse bolj v smeri strategije čim manj odpadkov, s čimer se približujemo krožnemu gospod in Zero Waste. S partnerskim odnosom z industrijo lahko dosežemo, da se pri izdelku uporabi manj škodljivih in nevarnih odpadkov. Prav tako lahko vplivamo, da se v proizvodnji izdelujejo materiali, ki se lahko kasneje lažje reciklirajo. Pomembno pa je tudi, da delamo preko centrov ponovne uporabe, in tako ustvarimo čim več inovativnih izdelkov iz teh reciklatov. Na ta način bi v prihodnje lažje dosegli zmanjšanje količin, ponovno uporabo in snovno izrabo odpadkov.«

V podjetju pripravljate strategijo za obdobje 2020 – 2023, katere cilj je umestitev družbe Saubermacher Slovenija kot vodilne na področju inovativnih tehnologij ravnanja z odpadki. Kaj novega načrtujete?

»Načrti so kar obsežni. Vsekakor je vredno omeniti nov način zbiranja odpadkov, t. i. Smart Waste (opp. Pametni odpadki), kjer se z uvedbo senzorike in skenerjev lahko identificira pri povzročitelju količina odpadkov, stanje posod, temperature ipd. Ugotovi se tudi, ali je sortiranje pravilno, preko mobilnih aplikacij (v podjetju Saubermacher imamo prav tako aplikacijo, imenovano Doma) pa smo lahko takoj v stiku z uporabniki ter jih obveščamo o stanju posod in  dejanski urejenosti slednjih. Prav tako načrtujemo uvedbo novega načina zbiranja odpadkov, kar smo že omenili. Tukaj se bomo ravnali po vzoru našega matičnega podjetja, ki je nedavno nazaj razvilo storitev imenovano Wastebox, ki se trenutno že izvaja v Avstriji, Nemčiji in Franciji. V načrtu imamo tudi avtomatizacijo sortirnih naprav ter uvedbo novih naprav za predelavo novih vrst odpadkov, kot so recimo litij ionske baterije.

Razvoj podjetja Saubermacher Slovenija bo v prihodnje temeljil na štirih področjih – osnovno (digitalizacija, izgradnja potrebnih objektov za lastno predelavo odpadkov na naših lokacijah), dodaten razvoj področja nevarnih odpadkov (dodana širitev in zagotovitev dodatne požarne varnosti), preboj v sosednje države bivše Jugoslavije na področju ravnanja z nevarnimi odpadki in prenos tehnologij.«

Prejeli ste nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Kaj sami dojemate kot vaš največji uspeh na položaju direktorja družbe?

»Zagotovo je velik uspeh, da sem bil sam tisti, ki se lahko imenujem za pionirja ustreznega ločevanja odpadkov v Sloveniji. Velik uspeh so tudi vsi mejniki, ki sem jih kasneje dosegal oziroma sem pomagal doseči na svoji poslovni poti. Recimo združitev podjetij Letnik-Saubermacher in Ekoles k podjetju Saubermacher Slovenija leta 2007, nato odprtje regijskega Centra za ravnanje z odpadki Puconci in kasneje, pred dvema letoma, tudi otvoritev Centra za nevarne odpadke v Kidričevem. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na odprtje Centra za ravnanje z odpadki v Lenartu, leta 2001. Vse to so mejniki, ki so ne le znatno prispevali k razvoju našega podjetja, ampak tudi k razvoju tako okoljske problematike kot področja ravnanja z odpadki na ravni cele Slovenije. Vsekakor sem ponosen in si štejem za uspeh, da ima podjetje Saubermacher Slovenija do danes kar 6 povezanih družb oziroma hčerinskih podjetij. Že ob začetku poslovne poti, v katero sem verjel, da bo tudi zaradi zagnane ekipe in jasne vizije uspešna, sem si zadal prav poseben oseben cilj. Skupino Saubermacher v Sloveniji bi rad pripeljal do 50 milijonov prihodkov, 500 zaposlenih ter 25 % lastnih kapacitet. In temu dosežku smo že zelo blizu, zato sem že sedaj ponosen.«

Pohvalite se lahko z 8,5-odstotno povprečno letno rastjo prihodkov v zadnjih treh letih, po isti stopnji se povečuje tudi vaša dodana vrednost, kar je druga najvišja rast med konkurenti. Kakšen je recept za to?

»Pravega recepta za uspeh pravzaprav ni. Kar šteje, je predvsem znanje, pripravljenost nenehnega učenja, dobra organizacija podjetja, skupno divizionalno vodenje podjetja z matičnim podjetjem iz Avstrije, uspešen kolektiv ter velika pripravljenost in posluh lastnikov za potrebne investicije in razvoj v Sloveniji.«

Ko ste v dvomih pri poslovnih odločitvah, na koga se obrnete?

»Na svoje sodelavce, predvsem na tiste, ki mi pomagajo kreirati uspešno zgodbo našega podjetja. Zavedam pa se tudi, da mi podporo ob vsakdanjem delu in sprejemanju težkih poslovnih odločitev  nudijo tudi člani uprave koncerna in lastnik podjetja.«

Ali znate nagrajevati tudi sami? Kakšen odnos imate do pohvale? Ali svoje zaposlene redko ali pogosto hvalite?

»Menim, daje nagrada za dobro delo sodelavcev temeljnega pomena. Isti mišljenje in vizijo si delimo tudi z našim matičnim podjetjem iz Avstrije, Saubermacher SDAG. Podjetje Saubermacher tako zelo veliko truda in napora vlaga v zadovoljstvo in nagrajevanje svoje ekipe. Poleg številnih programov, od Saubermacher akademije, do projekta Helping hands, Moj vodnik, …, redno poskrbimo tudi za finančne nagrade ob koncu leta. Drugače pa se je treba zavedati, da je podjetje Saubermacher Slovenija primarno izšlo iz družinskih temeljev. Pohvala, lepa beseda in naklonjenost uspehom zaposlenih so tako temelji, ki so nam pomagali doseči, da danes naša družina šteje več kot 400 sodelavcev. Družina je pravzaprav naše izhodišče. Stopiti izven meja, biti dovzeten za novosti in nove predloge ter postavljati človeka na prvo mesto pa so le ene izmed temeljih vodil, katerim sledim tako sam kot naše podjetje. Le tako vemo, da lahko motiviramo zaposlene in slednjim ustvarjamo dobro in zadovoljstva polno delovno okolje.«

Kakšno »politiko« motiviranja zaposlenih imate?

»To je področje, ki me tudi osebno zelo zanima. Redno prebiram razne strokovne literature, saj se zavedam, da je zadostna in dobra motivacija zaposlenih težka naloga. Svoje sodelavce zato rad motiviram z nenehnim izobraževanjem, saj vem, da ima lahko le dober motivator dobre sodelavce. Zato je strpnost, spoštljivost, pohvala, pa tudi opozarjanje na napake naloga, ki moje sodelavce in sodelavce dela le močnejše in boljše. V našem podjetju pa tudi v prostem času radi delujemo kot družina. Imamo razne izlete, športna srečanja, piknike, … Ekipo pa je nenazadnje treba motivirati tudi s pravimi rezultati in jasno komunikacijo dogajanja v podjetju.«

Če kdaj storite napako, to priznate?

»Seveda. Na napakah se učimo, in prav je, da se tega tudi zavedamo. Nikakor nisem pristaš mišljenja, da naj vlada le eno mišljenje, da je nekdo nezmotljiv. Vsi smo zmotljivi, uspešni pa so lahko le tisti, ki to zmoto priznajo, iz slednje vzamejo le najboljše in prisluhnejo tistim, ki jim ob dani priložnosti ponudijo najboljše rešitve.«

Ste kdaj storili kakšno napako, ki jo obžalujete? Oziroma si kdaj želite, da bi kakšno stvar naredili drugače?

»Na svoji poslovni poti sem seveda naredil tudi napake. Te sem popravil in zanje skušal poiskati karseda najboljše rešitve. Le redkokdaj obžalujem kar sem naredil, morda bi kot svoj neuspeh izpostavil le projekt Centra za ravnanje z odpadki v Puconcih, saj je ta za kasnejši razvoj našega podjetja bil žal neuspešen.  Ter dejstvo, da bi v svojem mandatu lahko izpeljali še več pilotskih projektov za ustrezen razvoj področja ločevanja odpadkov.«

V Sloveniji ima vaše podjetje 12-odstotni tržni delež, povečujete prihodke predvsem na področju nevarnih odpadkov, blata in muljev, termičnih frakcij. Kakšne trende napovedujete in kaj pri nevarnih odpadkih vidite kot največjo težavo tako doma kot v svetu?

»Rast količine odpadkov je pogojena z gospodarsko rastjo, zato v prihodnje pričakujem stabilno rast tega področja. V bodoče pričakujem tudi, da se podjetja vse bolj zavedajo odpadkov in stroškov, povezanih s slednjim. Vsekakor vidimo trend v zmanjšanju proizvodnje odpadkov, medtem ko bo področje mulja in blata še dosegalo rast, saj je to področje pri nas še zelo v povojih. Tudi pri termičnih frakcijah še nismo dosegli najvišje točke, zato bo tukaj gotovo še prišlo do povečanja, predvsem zaradi zunanjih vplivov in dogajanja po svetu.

Na področju nevarnih odpadkov pa kot največjo težavo vidimo dejstvo, da ima Sloveniji premalo kapacitet za predelavo in odstranjevanje teh odpadkov, da se države se zapirajo in prvenstveno postavljajo na prvo mesto reševanje lastnih problemov v državi. S tem se zapirajo tudi meje. Zato je potrebno v Sloveniji izgraditi vse potrebne naprave, tako za termično obdelavo gorljivih frakcij kot za obdelavo in termično odstranjevanje nevarnih odpadkov.«

Koncesija za gospodarske javne službe izvajate v 58 občinah, kar pomeni, da imate vpogled v dogajanje v polovici slovenskih občin. Kaj opažate?

»Opažamo, da je vse bolj nujno potrebno ločevanje odpadkov na izvoru, saj prav vse občine povečujejo svoj delež odpadkov. Po drugi strani pa se delež ločeno zbranih frakcij približuje temu, kar postavlja za merilo Evropska direktiva v letu 2022 in 2025.«

Kaj je največja ovira, da se najboljše prakse ne prenesejo v druge občine?

»Nemalokrat so tukaj predvsem kadrovske ovire, in delovanje v nekaterih občinah komunalnih podjetij, ki marsikje niso specializirana podjetja. V omenjenih komunalnih podjetjih gre nemalokrat za mala podjetja, kjer prenos znanja ni tako hiter, sama pa so tudi kadrovsko podhranjena in nimajo zadostnih finančnih sredstev.«

Vaši konkurenti so Dinos, Kemis, Gorenje Surovina … Kaj najbolj občudujete pri svojih konkurentih?

»Konkurenca na trgu je zelo pomembna, saj nas tudi ta sili v to, da smo iz leta v leto boljši in da nenehno iščemo najboljše rešitve na področju, kjer delujemo. V omenjenih podjetjih pa vsekakor občudujem razvoj v zadnjem letu na področju ravnanja z nevarnimi in nenevarnimi odpadki ter hitro prilagajanje nastalim novim trendom ravnanja z odpadki.«

Še nekaj vprašanj o vaši poslovni in zasebni poti: komu ste najbolj hvaležni za to, da ste danes tukaj, kjer ste? Da ste med drugim zmagovalec letošnjih nagrajencev GZS.

»Predvsem se moram zahvaliti lastniku našega podjetja, ki me je leta 1989 obiskal v Murski Soboti, kot takratnega direktorja Komunale. Skušal mi je na lep način pokazati pot, kako je treba z odpadki ustrezno ravnati in kako lahko tudi v Sloveniji postanemo pionirji na uvajanju nekaterih novosti na področju odpadkov. Predvsem pa mi je odprl širino in vizijo na tem področju. Seveda pa sem za nagrado hvaležen tudi Območni gospodarski zbornici, katere člane sem že od ustanovitve, in ki me je tudi predlagala, ter sodelavcem in sodelavka, ki so mi na moji poslovni poti nenehno stali ob strani.«

Verjetno vas je pot zanesla že marsikam, a katera »postaja« – lahko je to metro, železniška postaja, lahko pa tudi mesto ali kak poseben kraj – je na vas doslej pustila največji vtis?

»Zagotovo ima posebno mesto med kraji, ki so v meni pustili pečat, Japonska. Predvsem iz vidika, da gre za zelo urejeno državo, kjer ima čistoča posebno mesto. Na ulicah, v parkih ne boste našli odpadkov, cenijo to področje in mu namenjajo velik pomen. Zavedanje o pomenu varovanja okolja je zelo visoko.«

Je kakšna postaja / mesto na vašem seznamu želja?

»Vedno so postaje, za katere bi še želel, da me očarajo. Naslednja so gotovo čudesa sveta –  Machu Piccu, prav tako pa želim videti tudi drug vidik kulture, navad in ljudi, recimo Madagaskar.«

Kje se vidite čez 10 let? Kaj tudi pričakujete kot največjo spremembo (na kateremkoli področju) v naslednjih 10 letih?

»Vsekakor se vidim se v zasluženem pokoju, zdrav in v dobri kondiciji. Največjo spremembo pa pričakujem na področju razvoja umetne inteligence ter v digitalizaciji, tako na našem kot ostalih področjih. Prav tako verjamem, da bo v prihodnje prišlo do še večjega razvoja novih sistemov zbiranja odpadkov in ravnanja z njimi.«

S katerimi hobiji se ukvarjate? Kaj vas poleg službe veseli? Koliko časa posvečate temu?

»Prosti čas je zame velikega pomena, saj si takrat lahko zbistriš misli in telo napolniš z energijo. Žal tega ni toliko, kot bi si želel. Enkrat na leto si privoščim potovanje, saj me zelo veseli odkrivanje novih krajev in raziskovanje sveta. Prav tako se vsaj enkrat tedensko ukvarjam s športom, tenis in plavanje. Na ta način vzdržujem kondicijo. Rad tudi preberem dobro strokovno literaturo, predvsem okrog vodenja podjetja in motiviranja zaposlenih.«